O gostilni Pečarič - začetki, razvoj, prihodnost

tel: (01) 256 31 03
e-mail: Pečarič

Začetki gostilne z bifejem - Kopališče pri jezu na Gradaščici - Kegljišče - Prvi biljardni klub v državi - Razvoj gostilne - O Pečaričih

Blizu kraja kjer se stekata Gradaščica in Horjulščica ter se potem po nekaj metrih razcepita, je znameniti viški jez; ta je bil vse do konca šestdesetih let eno najbolj znanih kopališč mestnega in primestnega prebivalstva, zlasti mladih. Tudi struga Gradaščice nad jezom v smeri proti gradu Bokalce in nato naprej proti Polhovem Gradcu je s svojimi tolmuni vsako poletje privabljala posameznike, družine in zaljubljence. Nekaj povsem navadnega so bili kolesarski izleti na to območje, mnogi mladi ljudje in družine so poletni dopust preživljali tam s kopanjem in veliko jih ima kar najlepše spomine na prve ljubezenske izkušnje, ki so si jih pridobivali v tem naravnem, takrat še ne onesnaženem okolju; tudi za ceno enega ali več brencljevih pikov v zadnjo plat...

Prav v zadnjih letih tega brezskrbnega poletnega uživanja je blizu jezu Jože Pečarič v domači hiši najprej odprl bife, in sicer 1969. Že čez dve leti je odprl ob bifeju tudi kegljišče, leta 1974 pa bife preuredil v gostilno. V teh letih je bila moda postavljanja kegljišč, rasla so kakor gobe v dežju. To so bila avtomatska kegljišča, k nam pa so jih začeli vpeljevati po avstrijskem vzgledu. V Avstriji je bil ta rekrativni šport vezan na gostilniško dejavnost, v velikem vzponu. Toda vsake reči je enkrat konec, in tako je bilo tudi s kegljišči. Moda kegljanja v gostilnah je začela pojenjavati in Pečaričevi so dovolj hitro dojeli spremembe in se odločili 1987 za novost, ki je bila takorekoč prva v Sloveniji. V tem letu so v prostorih nekdanjega kegljišča odprli biljardni klub z več mizami in priredili tudi prvi državni turnir. Biljard je bil po kegljanju velika moda, novost, oživitev zabave, ki je bila že pred vojno razširjena v mnogih gostilnah in restavracijah. Dejavnost biljardnega kluba so razvijali do leta 1991, tedaj so v prostorih za biljard odprli nočni plesni klub Paradiž kot dodatno ponudbo gostilne.

Razvoj gostilne zmeraj prinaša spremembe, enkrat v ureditvi ali namembnosti prostorov, drugič v sami tehnologiji. Tako so leta 1995 plesni klub Paradiž spremenili v novo Baročno dvorano, prenovili gostilniško kuhinjo z vsemi spremljajočimi prostori, del nekdanjega vrta pa preuredili v večji gostinski prostor - restavracijo za približno 70 gostov, ki jo lahko prilagodijo tudi manjšemu številu. Potem je tu še klasični gostilniški prostor za 50 gostov ter bar. V prihodnje naj bi uredili še cca 50 postelj ali prenočišč za goste.

Pečariči so sicer Belokranjci, njihov rod izvira iz vasi Čurile. Gostilničarjev oče Jože je bil do upokojitve direktor kmetijske zadruge Barje, sicer pa se vsa družina pogosto poda v belokranjske Vidošiče, kjer imajo družinski vinograd. Za svoja vina so prejeli že več priznanj na Vinski vigredi v Metliki in na sejmu Vino v Ljubljani. Brez naslednikov pa seveda ne gre in tako se gostilničarju Jožetu pridružuje že tretja generacija družine, natančneje sin in izvrsten kuhar Jure Pečarič, ki očetove izkušnje in domačo kulinariko povezuje z mladostno igrivostjo, novimi idejami in izzivi.